Spremembe
Kako sprejeti svojo usodo,Ko pa veš, da najprej sprejeti moraš svoje največje strahove.
Tisto česar te je najbolj strah,
Tam zadaj skrit je tvoj zaklad.
Vendar tvoje poslanstvo ni nekaj,
Kar bi že vedel ali hotel,
Je tisto česar se najbolj bojiš,
Ironično, kaj ne, vendar tako to je.
Preseči stare, tradicionalne poglede na svet
In na sebe, pustiti jih oditi;
Težko je to narediti, kajti v tem je živelo naše bistvo, naša osebnost…
Vendar kaj sedaj ko svet se spreminja
In mi z njim,
Spremembe, ki so neizbežne,
Hočeš, da staro gre in novo prispe.
Vse na kar smo se opirali skozi tisočletja,
Vsi zakoni, vsi koncepti, znanja in vrline,
Ki smo jih imeli,
Še vedno radi bi jih živeli.
Saj poizkušamo, pa ne gre,
Vse staro odpada in se raztaplja,
In drugega nam ne preostane,
Kot da sprejmemo in se osvobodimo.