Gorska roža

Gorska roža me je poklicala k sebi,

Tiho in nežno je oddala svoj cvet,

Le čisto srce sliši njen glas.

Govorila mi je o skrivnostih in modrostih kraljestva narave,

Kako ji zaupati in živeti z njo.

Morda je to rešitev zame, enost z naravo in njenim bitjem,

Vedno ko sem vrnem z njenega središča,

Se počutim srečnega, močnega in celovitega.

Morda je to del mene, ki je bil izgubljen in ga iščem,

Morda tukaj se skriva moja moč, volja in modrost,

Da najdem pot iz ujetosti in tegob.

Da, to bo to…

V sebi nosim primarni in osnovni stik z energijo Narave, planeta Zemlje,

In ker moja draga mati in njene prednice izgubile so ta stik in povezavo,

Jo sedaj iščejo v meni.

Vse generacije za nazaj, čakajo mene, da jim dam, kar so izgubile,

Svojo žensko naravo, Amazonko in boginjo.

Jemljejo od mene edini vir njihovega obstoja,

Resnica je razodeta, skrivnost, ki ni več prekleta.

To hočejo, to rabijo, to jemljejo in črpajo,

In me puščajo praznega in izčrpanega.

Skrivajo se za vsemi zunanjimi razumskimi floskulami,

V ozadju pa tiči njihov nemir.

Žal mi je za vas, vendar fuck off,

Ne dam sebe za vas.

Pomagal vam bom ozavestiti, kar sem ravnokar povedal,

Vrnil vam bom, kar iščete, vendar znotraj sebe,

S tem se razrešujem sebe in vaše karme,

Hočem živeti svoje sanje!