Zakaj predajamo moč drugim ljudem?
Zakaj predajamo moč ljudem, ki naj bi nam pomagali najti samega sebe?
Kaj je najvišja vrednota, ki jo lahko damo en drugemu in kar naj bi učitelj predal drugim ljudem? Vrniti ljudem njihovo osebno moč, lastno vrednost, ljubezen do sebe in stik z Višjim Jazom (duhom, dušo).
Večina od nas še vedno predaja svojo moč in energijo drugim ljudem. Razlogov za to je več, v osnovi pa gre za pomanjkanje lastne vrednosti, ljubezni do sebe, zavedanja sebe in nivojev zavesti in Življenja. Svojo moč lahko predajamo svojim staršem, družini, partnerju, službi (in ljudem v službi), otrokom, prijateljem, religiji, duhovnosti in raznoraznim učiteljem, gurujem, idejam, konceptom, itd.
Vzroki za to so različni, po vsej verjetnosti izvirajo iz otroškega obdobja, morda prejšnjih časov in prostorov in pa iz samih podzavestnih prepričanj in idej o tem, kaj smo ali nismo. Eden od glavnih vzrokov predaje moči izven sebe, je strah. Ko nas je strah nečesa zunaj nas, temu avtomatično predamo svojo moč in energijo. Če „temu“ predamo svojo moč, potem nas bodo morda „pustili na miru“. Istočasno pa predajamo svojo moč izven sebe, ker nas je dejansko strah naše lastne moči. Če bi se zavedali svoje dejanske moči, potem nas nič na svetu ne bi ustavilo. Vendar pa je naša moč, če še ni izražena, vedno skrita pod različnimi potlačenimi občutki in čustvi; kot je jeza, bes, agresija, sovraštvo, kontrola, nadzor, itd. Tisto kar dolgo časa tlačimo v sebi, kmalu postane kot „ujeta pošast“ (divja ženska, divji moški ali kot temačen del nas samih). In zelo hitro ta temačen, potlačen del nas samih postane strašen in navidezno grozljiv. Vendar samo zato, ker smo ga toliko časa tlačili, zanikali in se mu upirali. Začeli smo se ga bati. Začeli smo se bati naše lastne moči. Našo lastno moč dobimo s tem, ko si dovolimo spustiti na površje naš potlačen „vulkan“ zanikanih emocij in občutkov (represivnih občutkov). Več o tem si boste lahko prebrali tukaj (v kratkem).
Svojo moč predajmo:
Večina od nas še vedno predaja svojo moč in energijo drugim ljudem. Razlogov za to je več, v osnovi pa gre za pomanjkanje lastne vrednosti, ljubezni do sebe, zavedanja sebe in nivojev zavesti in Življenja. Svojo moč lahko predajamo svojim staršem, družini, partnerju, službi (in ljudem v službi), otrokom, prijateljem, religiji, duhovnosti in raznoraznim učiteljem, gurujem, idejam, konceptom, itd.
Vzroki za to so različni, po vsej verjetnosti izvirajo iz otroškega obdobja, morda prejšnjih časov in prostorov in pa iz samih podzavestnih prepričanj in idej o tem, kaj smo ali nismo. Eden od glavnih vzrokov predaje moči izven sebe, je strah. Ko nas je strah nečesa zunaj nas, temu avtomatično predamo svojo moč in energijo. Če „temu“ predamo svojo moč, potem nas bodo morda „pustili na miru“. Istočasno pa predajamo svojo moč izven sebe, ker nas je dejansko strah naše lastne moči. Če bi se zavedali svoje dejanske moči, potem nas nič na svetu ne bi ustavilo. Vendar pa je naša moč, če še ni izražena, vedno skrita pod različnimi potlačenimi občutki in čustvi; kot je jeza, bes, agresija, sovraštvo, kontrola, nadzor, itd. Tisto kar dolgo časa tlačimo v sebi, kmalu postane kot „ujeta pošast“ (divja ženska, divji moški ali kot temačen del nas samih). In zelo hitro ta temačen, potlačen del nas samih postane strašen in navidezno grozljiv. Vendar samo zato, ker smo ga toliko časa tlačili, zanikali in se mu upirali. Začeli smo se ga bati. Začeli smo se bati naše lastne moči. Našo lastno moč dobimo s tem, ko si dovolimo spustiti na površje naš potlačen „vulkan“ zanikanih emocij in občutkov (represivnih občutkov). Več o tem si boste lahko prebrali tukaj (v kratkem).
Svojo moč predajmo:
- iz nevednosti – da smo mi samostojna celota vsega kar obstaja
- ignorance do sebe; ker zanikamo dele in aspekte sebe (jih tlačimo)
- iz religijskih in družbenih prepričanj (religija in družba sta že v daljni zgodovini naredila to, da sta ljudem vzela osebno moč s tem, ko so na mesto „sodnika“ postavili ali duhovnike, cerkev ali različne sisteme in zakone. Današnja duhovnost v določeni meri sledi religijskih vzorcem, saj veliko duhovnost uči, da je nekaj izven nas in ne v nas).
- iz vzgoje staršev in družbe
- iz vzorcev in programov, ki lahko izvirajo iz prejšnjih časov in prostorov
- zaradi duhovnih prepričanj, idej, konceptov, itd.
- ranjenega in poškodovanega notranjega otroka
Na poti vsake duhovne in osebne rasti, se v nekem obdobju začnemo soočati s svojo notranjo pošastjo („The Beast“). Brez tega ni duhovne rasti, ker če jo zanikamo, zanikamo velik del samega sebe. V današnji duhovnosti to najbolj obvladajo resnične šamanske tehnike, budistične tehnike, stara ezoterična znanja in podobni. Če se vaš duhovni učitelj ali skupina ne sooča, vsaj v nekem obdobju, s srečevanji s „temačnim“ delom nas samih, potem lahko s časom nastane velik dualizem in konflikti. Te „temne dele“ nas samih v zgodovini arhetipov predstavljajo boginje ali bogovi, kot so Kali, Črna Tara, Črna Madona, Sekhmet, Seth, Lucifer in podobni.
Mi vsi smo učitelji drug drugemu, vsi se učimo eden od drugega, vsak trenutek življenja. Zato smo si vsi enaki v samem bistvu.
Več bi rad govoril glede predaje moči v duhovnosti in osebni rasti. Prevečkrat sem izkusil in videl, kako ljudje, ki hodijo učiteljem, gurujem, terapevtom in zdraviteljem dajemo svojo moč in energijo. Preveč je predaje moči duhovnim učiteljem in preveč duhovnih učitelj igra igro moči, kontrole in manipulacij. Pretekle izkušnje in ljudje, ki jih srečujem mi še vedno kažejo, kako izgubljamo svojo moč in zavest s tem ko „ujamemo“ v določeno duhovno skupino, učitelja ali kolektivno zavest.
Vidim zdravitelje in terapevte h katerim ljudje hodijo vsak teden po več mesecev ali let (govorim o osebnih, individualnih srečanjih). Zakaj? Kaj se dela vsak teden na srečanjih? Ali s tem pripnemo to osebo nase?
Gre za zavest osebe (učitelja) – ali nosi vibracijo, ki dovoli drugi osebi (učencu oziroma na splošno drugim ljudem), da se poveže s svojim lastnim izvorom, ali pa izhaja iz zavesti, ki naredi to, da oseba v učitelju išče rešitev in samega sebe.
Bodite sami sebi lastna avtoriteta, lasten izvor resnice, zavesti in identitet. Vedno naj bo vaš Višji jaz vodilo in center iz katerega izhajate in preko katerega izkušate Življenje. Drugi naj vam bodo samo v občasno podporo in pomoč. Zaupajte sebi in svojemu notranjemu ritmu in božanskosti. Bodite povezani s svojim telesom, čustvi in občutki, umom in duhov; prav tako živite svojo strast in notranja hrepenenja.
Mi vsi smo učitelji drug drugemu, vsi se učimo eden od drugega, vsak trenutek življenja. Zato smo si vsi enaki v samem bistvu.
Več bi rad govoril glede predaje moči v duhovnosti in osebni rasti. Prevečkrat sem izkusil in videl, kako ljudje, ki hodijo učiteljem, gurujem, terapevtom in zdraviteljem dajemo svojo moč in energijo. Preveč je predaje moči duhovnim učiteljem in preveč duhovnih učitelj igra igro moči, kontrole in manipulacij. Pretekle izkušnje in ljudje, ki jih srečujem mi še vedno kažejo, kako izgubljamo svojo moč in zavest s tem ko „ujamemo“ v določeno duhovno skupino, učitelja ali kolektivno zavest.
Vidim zdravitelje in terapevte h katerim ljudje hodijo vsak teden po več mesecev ali let (govorim o osebnih, individualnih srečanjih). Zakaj? Kaj se dela vsak teden na srečanjih? Ali s tem pripnemo to osebo nase?
Gre za zavest osebe (učitelja) – ali nosi vibracijo, ki dovoli drugi osebi (učencu oziroma na splošno drugim ljudem), da se poveže s svojim lastnim izvorom, ali pa izhaja iz zavesti, ki naredi to, da oseba v učitelju išče rešitev in samega sebe.
Bodite sami sebi lastna avtoriteta, lasten izvor resnice, zavesti in identitet. Vedno naj bo vaš Višji jaz vodilo in center iz katerega izhajate in preko katerega izkušate Življenje. Drugi naj vam bodo samo v občasno podporo in pomoč. Zaupajte sebi in svojemu notranjemu ritmu in božanskosti. Bodite povezani s svojim telesom, čustvi in občutki, umom in duhov; prav tako živite svojo strast in notranja hrepenenja.