Bolivija - šamansko potovanje

POT KONDORJA
sveti kraji bolivijskih Andov, andska kozmovizija in šamanizem

Okvirni datum je med 14. aprilom in 3. majem 2012

(prijave se že sprejemajo)

V Andih razlagajo, da prehajamo v nov pačakuti, v nov krog časa, pravijo: “Čas se vrača”. Stari krog se je zaključil leta 2010, novi se začne prihodnje leto, ko bodo prižgali ognje v starih templjih okrog jezera Titikake in jih znova aktivirali. Vmesni dve leti sta čas tišine. Dedje so umolknili; v tem času od njih ne dobimo nobenih sporočil, nobenih navodil, nobenih napovedi, kako se bo obrnil svet. Molče hodijo okrog svetega jezera in pripravljajo polje za vstop v novo dobo, ko se bo energijsko središče sveta s Tibeta dokončno premaknilo na Titikako. To prehodno obdobje dveh let je čas tišine, čas za meditacijo, notranjo prenovo, poglobitev in uskladitev z materjo Zemljo. Kako se bo razvijal svet naprej, je odvisno od nas samih – to je bilo zadnje, kar so povedali, preden so se umaknili v molk. Na vprašanje, kdo so ti dedje, amauta  odgovori: “Dedje.” Pikaj

Program potovanja je plod mojega dveletnega bivanja, raziskovanja in učenja v Boliviji. Je absolutno ekskluziven, kar pomeni, da večine od stvari, ki jih bomo doživeli, ne pripravlja nihče, niti od tujcev ne. Ponuja redko možnost sobivanja s prebivalci indijanskih skupnostih, ki še živijo po starem in ohranjajo znanje, ki si ga ustno predajajo že tisočletja. Večji del praktičnega in ezoteričnega znanja, ki ga bom predala in ki ga bomo dobili od amaut in yatirijev, še ni zapisan, kolikor je literature, je v španščini.

Potovanje je zastavljeno delno kot romanje po točkah moči (ki se prav v tem času aktivirajo), delno kot delavnica, nekaj pa bo nujno pustolovščine – izven turističnih poti je Bolivija še vedno nepredvidljiva. V kratkem času, ki je na voljo, bomo obdelali vse osnovne koncepte andske kozmovizije in jih živeli v praksi. Spoznali bomo staro kulturo Tiwanaku in njeno vnovično aktualnost. Namen potovanja je telesna in duhovna prenova – s hrano, naravo, obredi, čiščenji, obiskom krajev moči in učenjem “dobrega življenja”, kot ga učijo andski dedje. Na svetih krajih se bomo uskladili z novimi energijami, ki spreminjajo podobo sveta. Potovanje ni turistično v pravem pomenu besede, namenjeno je učenju in povezovanju. Vsi sodelujoči so strokovnjaki na svojem področju, ki jih osebno poznam, vse bom sproti prevajala v slovenščino. Preostalo bom razlagala in vodila na način, kot mi znanje predajajo moji učitelji.

Šamani, s katerimi bomo delali, še niso delali s tujci (izjema sta amauta, ki nas bo pripravil na vstop v Tiwanaku, in šaman, ki bo vodil obred z rastlino moči). V Boliviji so šamani do zahodnjakov, ki “ne razumejo”, skrajno nezaupljivi. Eno celo leto sem potrebovala, da so mi začeli zaupati in me vzeli za svojo. Eno celo leto sem tudi potrebovala, da sem dojela, da imajo prav: dejansko ne razumemo. V sodelovanje s skupino iz Slovenije so privolili, ker jih osebno poznam in ker se jim zdi program, ki sem ga pripravila, resen. Obljubiti sem morala, da bom povabila ljudi, ki se zanimajo za duhovnost in čutijo globoko spoštovanje do Matere zemlje in starih kultur.

¡Jallalla!

Tina Zgonik

PREDSTAVITEV POTOVANJA

Amaute so duhovni vodje Andov, starešine, modreci, šamani. Vsaka indijanska vas (v Andih sta najbolj razširjeni ljudstvi Ajmara in Kečua) ima tako osebo. Pripravljajo obrede, svetujejo, običajno znajo tudi zdraviti z zelišči, vodo in energijo, kar je sicer vloga jatirijev, zdravilcev. Ko jih zahodnjak prvič sreča, naleti na zid. S svojim molkom te znajo spraviti v obup. Ajmara nasploh malo govori, in več ko ve, raje je tiho. Kvaliteta Bolivije je tišina, ponotranjenost in izjemna trdovratnost. Svoje znanje ljubosumno čuvajo zase, tujcev, posebej belcev, ne sprejmejo zlahka. Do nedavnega so bili mnogi odmaknjeni kraji za tujce popolnoma zaprti. Še danes v visokih gorah, na višini pet tisoč metrov in več, obstajajo vasi, kjer nihče ne zna špansko. Tu živijo družine, ki si generacijo za generacijo predajajo vlogo varuhov skrivnosti in ezoteričnega znanja in se trdovratno upirajo spremembam. Zaradi trdoživosti, včasih kar trdosti, so se bolivijska domača ljudstva od vseh južnoameriških dežel najuspešnejše ubranila vplivu Špancev in krščanstva ter ohranila stara znanja. Bolivija ima največji delež indijanskega prebivalstva vseh držav ameriške celine (70 odstotkov) in je v vseh pogledih najbolj tradicionalna.

V zadnjem času se nekaj spreminja in so se začeli odpirati. Iz želje dati svetu, kar imajo, se je razvil klic k “dobremu življenju”, ki pomeni življenje v skupnosti, kjer prva oseba, kot velja za jezik ajmara, ni “jaz”, ampak “mi” – “mi” pa pomeni nas ljudi, nas živali, nas rastline, nas reke, gore, vso vidno naravo in ves nevidni svet. Pomeni globoko spoštovanje narave, premik od prepričanja, da jo moramo varovati, ker jo potrebujemo, k občutenju, da je vse živo in enako pomembno kot človek, ki je le njen majhen del. Andski duhovni vodje skušajo s to novo (bolje rečeno, staro) vizijo sveta počasi prodreti v politiko in šolstvo. Bolivija se po samosvojih zavitih in ovinkastih poteh razvija v duhovno velesilo, ki bo, če se uresničijo stare napovedi, nekoč vplivala na ves svet. Sam Tiwanaku (tempelj, ki je bil v davnini središče istoimenske civilizacije in velja za najsvetejši kraj južne Amerike) se je v zadnji letih prebudil v duhovno središče Bolivije: poleg premikov na ravni energij se tu organizirajo “bojevniki mavrice”, andski amaute pa aktivno sprejemajo vlogo povezovalcev in duhovnih vodij. Na bolivijskih tleh se rojeva svet duhovnih starešin, ki nameravajo povezati najprej vsa indijanska ljudstva obeh Amerik in naposled ves svet. Dejansko izjemno zanimiv čas za obisk teh krajev.

Potovanje je zastavljeno delno kot romanje po točkah moči (ki se prav v tem času aktivirajo), delno kot delavnica, nekaj pa bo nujno pustolovščine – izven turističnih poti je Bolivija še vedno nepredvidljiva. V kratkem času, ki je na voljo, bomo obdelali vse osnovne koncepte andske kozmovizije in jih živeli v praksi. Spoznali bomo staro kulturo Tiwanaku in njeno vnovično aktualnost. Namen potovanja je telesna in duhovna prenova – s hrano, naravo, obredi, čiščenji, obiskom krajev moči in učenjem “dobrega življenja”, kot ga učijo andski dedje. Na svetih krajih se bomo uskladili z novimi energijami, ki spreminjajo podobo sveta. Potovanje ni turistično v pravem pomenu besede, namenjeno je učenju in povezovanju.  Vsi sodelujoči so strokovnjaki na svojem področju, ki jih osebno poznam, vse bom sproti prevajala v slovenščino. Preostalo bom razlagala in vodila na način, kot mi znanje predajajo moji učitelji.

Konec oktobra je prijeten čas, ko je zimskega mraza konec, deževna doba pa se še ne začne. Poleg tega je obdobje okrog dneva mrtvih  čarobni čas, ko se razmaknejo tančice med svetovi, čas, ko se lahko povežemo s predniki. V Andih verjamejo, da to obdobje traja dva tedna, začne se zadnji teden oktobra in se zaključi 8. novembra. Izjemen trenutek za duhovno delo – pri vsem, kar bomo počeli, bomo imeli celo vrsto nevidnih pomočnikov. Bolivija je čudovita, čarobna, osupljiva, skrivnostna, predvsem pa nedoumljiva.

PROGRAM

 dan 1: prihod v La Paz, nastanitev, seznanitev z mestom, predstavitev andskih živil (sedem od desetih “superživil” našega planeta prihaja z Andov in Amazonije. Hranila in regenerirala nas bodo ves čas potovanja). Osnove andske kozmovizije.

dan 2  - 4: tridnevni treking po inkovski poti El Choro. Z izhodišča se vzpnemo na prelaz Cumbre, ki je ena najbolj znanih apačet, svetih mest, kjer prebivalci La Paza darujejo Pačamami. S šamanko doño Roso naredimo obred prošnje za dovoljenje za vstop in uskladitev s krajem. Cumbre leži nad 5000 metrov nad morjem, vendar je začetni vzpon kratek, ker nas avtobus pripelje skoraj pod vrh. Od preleza se tri dni spuščamo po poti, ki so jo zgradili Inki, po prečudoviti dolini, prehodimo tri podnebne pasove in pot končamo v subtropskem gozdu na višini 1700 metrov. Namen je aklimatizacija in povezava z Bolivijo, uskladitev z materjo Zemljo in s pogoji, ki jih je tu ustvarila narava. Treking ni težaven. Če bomo na cilju pravočasno, si bomo na kratko ogledali gojilnico metuljev in orjaških skarabejev, projekt lokalne skupnosti. Spimo v Coroicu.
Razlaga, kako šamani vidijo duhovni razvoj: pot kondorja.

dan 5: južno nebo in sveta geometrija starih templjev. Odhod k jezeru Titikaka v kraj Huanahuata, kjer nam bo predaval astronom, strokovnjak za etnoastronomijo, ki po indijanskih vaseh dvajset let zbira starodavno znanje o zvezdah in legende južnega neba ter jih združuje s sodobno znanostjo. V Huanahuati ima teleskop. Z astronomijo je povezan uvod v kulturo Tiwanaku, ki po tukajšnjem izročilu velja za najstarejšo civilizacijo sveta (40.000 let) in naj bi se raztezala čez vso celino južne Amerike tja do današnje Mehike. Legenda pravi, da je bila pred potopom duhovno središče sveta, od koder so se razširile vse velike kulture: Egipt, Maji, Kelti itd. Mnoge templje so kasnje podedovali Inki. Središče je tempelj-observatorij Tiwanaku, ki ga bomo obiskali naslednji dan.

dan 6: Tiwanaku. Najsvetejši kraj južne Amerike. Po tradicionalnem koledarju, ki ga ohranjajo v neki gorski vasi v visokih Andih, se šteje leto 40.019, s čimer zaključujemo en cikel in začenjamo novega. Pravijo, da smo na pragu novega pačakuti, vrnitve časa. S predhodom v novo ero se os sveta iz Tibeta premika na Titikako. Starodavno izročilo napoveduje aktivacijo starih templjev omenjene kulture in vrnitev obdobja miru, harmonije in duhovnega razveta človeštva.
Tiwanaku je bil nekoč tako svet kraj, da so smeli vanj vstopiti le poklicani. Kot veleva tradicija, se bomo ustavili na svetem kraju (apačeti) nekaj kilometrov pred samim svetiščem in z obredom prosili za dovoljenje za vstop. Obred bo opravil don Lucas, amauta, ki je pripravil obred posvetitve Eva Moralesa v Tiwanaku, ko je ta kot prvi indijanski predsednik nastopil prvi mandat. V templju meditacija s starodavnim pozdravom. Delo s simboli. Zvečer odhod v malo znan kraj Batallas (izognili se bomo vrnitvi v hrupni La Paz in si prihranili nekaj ur vožnje), kjer prespimo.

dan 7 -10: dežela kallawayev. Zjutraj odhod v deželo kallawayev v gorah proti perujski meji. Kallawaye veljajo za najboljše naravne zdravilce v Andih, nekoč so kot zdravniki služili na inkovskem dvoru v Cuzcu in so edini ohranili sveti jezik, ki ga še danes uporabljajo za obredje. So odlični zeliščarji in šamani in so bili do nedavnega popolnoma zaprti pred tujci (zaradi česar se je njihovo izročilo ohranilo v neokrnjeni obliki). Še zdaj so ti kraji popolnoma divji, redki turisti prihajajo samo na treking. Bolivijci kallawaye nasplošno gledajo zviška, češ da so brujos, čarovniki, in zaostali. UNESCO je tradicionalne zdravilce imenoval kulturno dediščino človeštva, vendar jim to v v domovini ugleda zaenkrat ni bistveno izboljšalo.

Možnost kopeli v termalnem kopališču za domačine. Predstavitev kulture kallaywaya.

Delo s šamanom. Don Aurelio velja za enega najboljših zdravilcev (yatirijev) v teh krajih. Ker veliko potuje (predava zeliščarstvo študentom medicine v Cuzcu!), je odprt in pripravljen sodelovati. Načeloma so kallawayi nezaupljivi do prišlekov od drugod, ne delijo svojega znanja s tujci, posebej ne z belci. Šele zadnje leto ali dve so nekateri od njih začutili potrebo, da se odprejo in znanje, ki se je tisočletja predajalo ustno, začnejo tudi zapisovati. Don Aurelio nas bo vodil dva dni: najprej bo člane skupine vsakega posebej “pregledal” z branjem listov koke, potem pa v vrstnem redu, kot ga bo določil, sledi indijanska savna, nočni obred čiščenja ob reki in meditacija v jami (vsak v svoji) za povezavo z materjo Zemljo. Spoznavali bomo zdravilne in svete rastline (kako se jih pravilno nabira) in morda naredili tudi obred na apacheti (odvisno, kako bo začutil skupino).
Preden sva se z donom Aureliem dogovorila za sodelovanje, si je vzel čas za branje iz listov koke; dobila sem dovoljenje, da v ta kraj pripeljem skupino iz moje dežele. V teku potovanja se bomo naučili razumeti, zakaj je za vsako stvar pomemno prositi za dovoljenje in izraziti hvaležnost, in bomo to ves čas tudi počeli.
Pravi kallawaya za svoje delo ne računa, a je navada, da mu pacient da, koliko more. Moja lastna odločitev je, da z vsemi šamani in člani vaških skupnosti delamo po načelu fair trade. Vse štiri dni spimo v kraju Charazani.

Preja in tkanje.

Triurni pohod v gorsko vas, kjer bomo dan preživeli v tipični indijanski skupnosti (naša skupina bo tu prva skupina tujcev sploh). Dan bo posvečen ženskim opravilom: doña Marta (ki sem jo spoznala, ko sem se izgubila na poti v neko drugo vas) nas bo učila barvanja volne z rastlinami in tkanja. Ženske kallwayev so ene najboljših tkalk Bolivije, s simboli, barvami, ki jih uporabljajo, in samim prepletanjem niti, se povezujejo z realnostmi onkraj. V Andih bni umetnosti kot take – vse, kar naredijo, je namenjeno povezavi z duhom, naj bo to glasba, ples ali tkanje. Razlaga mitologije, ki jo predstavljajo simboli na tkaninah.
Preja je čas, ko ženska ureja svoje misli in si sanja življenje.
Za skupnost naš prihod pomeni dohodek, o kakršnem v vsakodnevnem življenju niti ne sanjajo. Vasi tu okrog so revne, hiše so iz adobe (“opeke” iz zemlje), kdor hoče kaj zaslužiti, se mora izseliti v La Paz. Lokalni turizem, ki spoštuje izročilo, je možnost, da vasi zaživijo bolje, kmetje ostanejo doma, domačini pa začnejo ceniti lastno znanje in način življenja.

Šamanska bolnišnica. Štiriurni pohod v kraj Curva, kjer je sloviti, a ne prav učinkoviti prvi zdravstveni dom, kjer poleg alopatskega zdravnika dela tudi tradicionalni zdravilec. Pacient se lahko sam odloči, čigavo uslugo potrebuje. Čeprav ima kallawaya v zdravstvenem domu dejansko urejeno ordincacijo, opremljeno z vsemi pripomočki za obredje in pred zgradbo vrtiček z zdravilnimi rastlinami, zdravilci raje delajo po starem, se pravi, hodijo od hiše do hiše in obiskujejo bolnike na domu. Pot sama je prelepa, vije se po pobočju doline in se nazadnje vzpne na vrh gore, kjer kot orlovsko gnezdo leži vas. Curva poleg Charazanija slovi po najboljših zdravilcih. Popoldne delo z lokalnim šamanom. V vasi je le eno prenočišče, skupinske sobe varuhov narave, kjer bomo prespali.

dan 11: Titikaka: koncept časa in tradicionalni koledar. Spet se bomo izognili La Pazu in odpotovali iz Curve naravnost v Copacabano ob jezeru Titikaka, kjer se bomo vzpeli na predinkovski observatorij Horca del Inca. Vodil nas bo duhovni varuh tega svetega kraja, ki napačno velja za tempelj. Razlaga tradicionalnega koledarja in koncepta časa.

dan 12: Titikaka: Otok Sonca, obred z rastlino moči. Pot na Otok Sonca, na južni del, ogled inkovskega templja. Otok Sonca je eno najsvetejših mest jezera Titikake, kjer se je po legendi rodilo Sonce (čas pred Atlantido). Kasneje so tu opravljali obred posvečenja inke. Razlaga ezoteričnih skrivnosti Titikake. Koncept “dobrega življenja”. Kako v Andih razumejo rojstvo, življenje in smrt, cikle življenja, narave in kozmosa. Vaje za “sprejemanje sonca” (izvor: ekvadorski Andi). Priprava na obred z rastlino moči (kaktus san pedro ali ayahuasca, po izbiri kolumbijskega šamana in mojega srčnega brata Angela, ki bo pripravil obred). Obred bomo naredili ponoči na eni prečudovitih osamljenih plaž Otoka Sonca. Ta obred ni obvezen, kdor se zanj ne odloči, prespi v hotelu.


dan 13: Titikaka: Otok Sonca. Lahkoten dan za počitek po precej napornem nočnem obredu. Brez veliko teorije celodnevni obhod otoka, ogled templjev na severnem delu, kjer med drugim leži sveta skala, od koder se je Sonce vzpelo v nebo. Legenda ima geološko podlago in govori o dejanskem obdobju zemeljske zgodovine.

dan 14: Titikaka: Otok Lune. S čolnom na Otok Lune, kjer bomo s krajevnim jatirijem med templji svetišča matere Lune naredili obred zahvale za vsa darila, ki smo jih prejeli na potovanju. Samo za ženske udeleženke: ženske skrivnosti. Popoldne vrnitev v La Paz.

dan 15: Čarovniki La Paza: za konec bomo obiskali urbane, a nič manj tradicionalne čarovnike-zdravilce v “zgornjem mestu”, kjer nam bo doña Rosa brala iz listov koke in razložila pripravo obredne “mize”. Popoldne ogled čarovniške tržnice v središču La Paza in možnost nakupa sestavin za obrede. Razlaga koncepta duhovnega semena vsega, kar obstaja, in sestava wakaychite (vrečke semen, ki služi kot amulet).

čarovnikova “pisarna”, v ozadju La Paz

dan 16: Predniki (1. november): obred za vzpostavitev komunikacije s predniki (“dokončevanje”), sestava oltarja, tedenska “nega prednikov”. La Paz je prvega in drugega novembra poln oltarjev za mrtve – stare navade se mešajo s krščanskimi in ni neobičajno, da ljudje prinesejo k maši lobanje svojih prednikov, “da tudi oni slišijo božjo besedo”. Dan mrtvih je eden najbolj barvitih praznikov v Andih. Pekli bomo tantawawe, kruhke v obliki človeških figur, ki jih Bolivijci postavljajo na oltar za mrtve. Peka kruhkov je veselo skupinsko opravilo, čas za izmenjavo vtisov s potovanja in zabavo.


Darilo:
V Andih je navada, da prodajalec kupcu podari yapo, dodatek, “dobro vago”. Vsi, ki boste potovanje nadaljevali v Peru ali še bolje, navzdol po Boliviji (slana puščava Uyuni!!!), dobite vse potrebne nasvete in podatke. Kdor bo 8. novembra spet v La Pazu (en teden je dovolj za obisk slane puščave, rudnikov srebra v Potosiju in kolonialne prestolnice Sucre) bom peljala na pokopališče, kjer na dan lobanjic živi plešejo z mrtvimi.

Teden mrtvih: praznik lobanjic na pokopališču v La Pazu


Cena
Okvirna cena je 1100 evrov, za majhno skupino. Če bi bilo udeležencev več, se lahko cena sorazmerno zmanjša. Vključeno je vse razen letalske karte, ki v neturistični sezoni (oktober, november) znaša nekaj manj kot 900 evrov (povratni let Madrid ali London - La Paz).

Zdravje in priprava
Priporočam turistično zdravstveno zavarovanje za tujino, ni pa potrebno nobeno posebno cepljenje. Ves čas bomo na visoki nadmorski višini, kjer ni tropskih bolezni. En sam dan bomo v krajih, kjer so komarji, vendar na tej višini niso nevarni. Zaloga zdravil ni potrebna, Bolivija je civilizirana dežela, kjer se dobi vse potrebno.
Obvezna oprema je: nahrbtnik, pohodni čevlji (dovolj dobre so močne superge), spalna vreča (se jo da izposoditi v La Pazu, a niso preveč kvalitetne), toplo oblačilo (odlično se obnese kombinacija flisa in vetrovke in kak pulover), sončna očala, krema za sonce in pokrivalo – najboljše mehek klobuk iz blaga, ki se ga da spraviti v nahrbtnik; za en evro se ga kupi v La Pazu. Za ženske obvezno krilo (udobno, dolgo, široko, ki ga ni škoda). Oktober je najlepši mesec v Andih, zimski suhi mraz se je končal, poletno hladno deževje pa se še ni začelo. Podnebje: na višini so jutra in noči vseeno hladne, podnevi pa višinsko sonce dobesedno kuri. Dežja v tem času ni pričakovati (sušna doba).
Ker bomo večino časa na visoki nadmorski višini, med tri in štiri tisoč metri, boste bolj uživali, če pridete telesno dobro pripravljeni.

Za koga je potovanje primerno
Program je primeren za fizično in psihično zdrave in prilagodljive. Veliko bomo hodili. Pogosto bomo spali v neturističnih krajih, kjer so prenočišča taka, kot pač so: niso namenjena vsega udobja in sterilnosti vajenim Evropejcem, sem pa izbrala najboljše, kar dane okoliščine ponujajo. Med trekingom spimo v šotorih (izposoja je vključena v ceno, poskrbljeno je tudi za armaflekse, potrebno je prinesti le lastno spalno vrečo). Hrana bo vegetarijanska, kadar je pripravljena za vso skupino skupaj; kadar bomo jedli v restavracijah, bo možnost izbire.  Če veste, da imate višinsko bolezen, potovanje v Ande ni primerno.
Vodstvo v slovenskem jeziku.

KDO SEM
Tina Zgonik (1971), svobodna novinarka in raziskovalka. Živim v Boliviji, pišem in raziskujem duhovno tradicijo bolivijskih Andov.
Raziskave v teku:

• iniciacijski proces pri čarovnicah in čarovnikih La Ceje
• simbolika na tkaninah kallawayev
• sariris, potujoči učitelji – tradicionalna šola indijanskih skupnosti v Andih
• Aktivno sodelujem v skupini Sariri, skupaj hodimo po poti Andov.

Kontakt
Tina Zgonik     Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želiš videti, omogoči Javascript.
Igor Štrucelj    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želiš videti, omogoči Javascript.

Za rezervacijo mesta v skupini kontaktirajte po e-mailu. V pripravi internetna stran s predstavitvijo andske kozmovizije.