Skladal sem

Skladal sem pesmi o duhu in vodi,
o življenju in svobodi,
skladal sem vizije tvojega in mojega življenja,
koščke naše sreče in želje naše biti.

Skladal sem utrip svojega srca,
ki pelo mi je pesmi o sreči in milini,
dotike nežnosti in močnih hrepenenj.

Skladal sem pesmi ptic in žgočega sonca,
zakladov narave in tihih potokov,
v gorski tišini spoznal sem od kod prihaja,
utrip srca, ki večno se poraja.

Skladal sem poglede ljudi in njihove nasmehe,
toplino bližine in iskrenost osebe.
Pestrost in globine vsakdanjega življenja,
domačnost jutra, aktivnost dneva, spokojnost večera in tišina noči,
dajejo mi, kar si želim.

Skladal sem lepote vsega kar je in obstaja,
tkal niti našega življenja,
od kod so prišle in kam gredo...tega ne vemo.

Iščemo odgovore na vprašanja,
kdo smo, kaj smo in kam gremo,
včasih začutimo dotik resnice,
v trenutku, ko vse drugo razen nas izgine.

Dotaknem se drevesa, občutim njegovo bitje,
spustim veter skozi svoj pojav in se mu predam,
čutim dežne kaplje, kako padajo po meni,
in ogenj, kako pogreje mi mojo mrzlo dlan.

Hodim bos po mehki zemlji,
občutki, ki bili so davno izgubljeni,
Zemljin dih, ki me preplavi,
to sem jaz, o, le prosim, pridi k meni...

Skladal sem Življenje samo,
večnost in minljivost,
rojstvo in razpad,
brez začetka in brez konca,
bitje duhovnega srca prebuja se
in sklada svoje ritme.