Starodavni svetovi

Glas ptice visoko na nebu,
Vem, da danes bo vse v najlepšem redu.
Glas bobna v daljavi,
Opomni me, da hodim po poti pravi.
Bližam se svetemu kraju,
Kjer starešine pripravljajo se na obred tišine.

Vsi spokojni, mirni in notranje lepi,
Končno bomo spet skupaj peli,
Zaplesali in se združili s svetovi, kjer smo nekoč živeli.

Z mirno molitvijo se vse začne,
Počastimo vse svete strani.

Narava se zbudi in nas podpre,
Še več,
Postane tisto, kar smo mi.

Svete pesmi se razširijo čez celotno stvarstvo,
Tukaj smo, da postanemo zopet eno.
Nismo več v svetu, kot smo ga poznali,
Smo v neomejenosti in se dotikamo stvarnosti.

Sveti krog je sklenjen, tam smo vsi,
Ki kadar koli v božjem kraljestvu smo plesali.

Nekaj lepega se dogaja,
Bili smo družina harmonije,
V davnini že pozabljenih svetov.
Lepo je to spet čutiti in se prepustiti.

Lepa si boginja življenja
In hvala ti, da sem del te lepote,
Vsaj za trenutek večnosti.
Plavam v morju čiste blaženosti
In nisem sam,
Prelepo mi je,
Vidim te, čutim te… napolnjuješ me...