POT KONDORJA
sveti kraji bolivijskih Andov, andska kozmovizija in šamanizem

Okvirni datum je med 14. aprilom in 4. majem 2012

(prijave se že sprejemajo)

SPOROČILO BOLIVIJE

V Andih razlagajo, da prehajamo v nov pačakuti, v nov krog časa, pravijo: “Čas se vrača”. Stari krog se je zaključil leta 2010, novi se začne prihodnje leto, ko bodo prižgali ognje v starih templjih okrog jezera Titikake in jih znova aktivirali. Vmesni dve leti sta čas tišine. Dedje so umolknili; v tem času od njih ne dobimo nobenih sporočil, nobenih navodil, nobenih napovedi, kako se bo obrnil svet. Molče hodijo okrog svetega jezera in pripravljajo polje za vstop v novo dobo, ko se bo energijsko središče sveta s Tibeta dokončno premaknilo na Titikako. To prehodno obdobje dveh let je čas tišine, čas za meditacijo, notranjo prenovo, poglobitev in uskladitev z materjo Zemljo. Kako se bo razvijal svet naprej, je odvisno od nas samih – to je bilo zadnje, kar so povedali, preden so se umaknili v molk. Na vprašanje, kdo so ti dedje, amauta  odgovori: “Dedje.” Pikaj

Amawte so duhovni vodje Andov, starešine, modreci, šamani. Vsaka indijanska vas (v Andih sta najbolj razširjeni ljudstvi Ajmara in Kečua) ima tako osebo. Pripravljajo obrede, svetujejo, običajno znajo tudi zdraviti z zelišči, vodo in energijo, kar je sicer vloga yatirijev, zdravilcev. Ko jih zahodnjak prvič sreča, naleti na zid. S svojim molkom te znajo spraviti v obup. Ajmara nasploh malo govori, in več ko ve, raje je tiho. Kvaliteta Bolivije je tišina, ponotranjenost in izjemna trdovratnost. Svoje znanje ljubosumno čuvajo zase, tujcev, posebej belcev, ne sprejmejo zlahka. Do nedavnega so bili mnogi odmaknjeni kraji za tujce popolnoma zaprti. Še danes v visokih gorah, na višini pet tisoč metrov in več, obstajajo vasi, kjer nihče ne zna špansko. Tu živijo družine, ki si generacijo za generacijo predajajo vlogo varuhov skrivnosti in ezoteričnega znanja in se trdovratno upirajo spremembam. Zaradi trdoživosti, včasih kar trdosti, so se bolivijska domača ljudstva od vseh južnoameriških dežel najuspešnejše ubranila vplivu Špancev in krščanstva ter ohranila stara znanja. Bolivija ima največji delež indijanskega prebivalstva vseh držav ameriške celine (70 odstotkov) in je v vseh pogledih najbolj tradicionalna.

V zadnjem času se nekaj spreminja in so se začeli odpirati. Iz želje dati svetu, kar imajo, se je razvil klic k “dobremu življenju”, ki pomeni življenje v skupnosti, kjer prva oseba, kot velja za jezik ajmara, ni “jaz”, ampak “mi” – “mi” pa pomeni nas ljudi, nas živali, nas rastline, nas reke, gore, vso vidno naravo in ves nevidni svet. Pomeni globoko spoštovanje narave, premik od prepričanja, da jo moramo varovati, ker jo potrebujemo, k občutenju, da je vse živo in enako pomembno kot človek, ki je le njen majhen del. Andski duhovni vodje skušajo s to novo (bolje rečeno, staro) vizijo sveta počasi prodreti v politiko in šolstvo. Bolivija se po samosvojih zavitih in ovinkastih poteh razvija v duhovno velesilo, ki bo, če se uresničijo stare napovedi, nekoč vplivala na ves svet. Sam Tiwanaku (tempelj, ki je bil v davnini središče istoimenske civilizacije in velja za najsvetejši kraj južne Amerike) se je v zadnji letih prebudil v duhovno središče Bolivije: poleg premikov na ravni energij se tu organizirajo “bojevniki mavrice”, andski amawte pa aktivno sprejemajo vlogo povezovalcev in duhovnih vodij. Na bolivijskih tleh se rojeva svet duhovnih starešin, ki nameravajo povezati najprej vsa indijanska ljudstva obeh Amerik in naposled ves svet. Dejansko izjemno zanimiv čas za obisk teh krajev.
¡Jallalla!
Tina Zgonik

PREDSTAVITEV POTOVANJA

Program potovanja je plod mojega dveletnega bivanja, raziskovanja in učenja v Boliviji. Je absolutno ekskluziven, kar pomeni, da večine od stvari, ki jih bomo doživeli, ne pripravlja nihče, niti od tujcev ne. Ponuja redko možnost sobivanja s prebivalci indijanskih skupnostih, ki še živijo po starem in ohranjajo znanje, ki si ga ustno predajajo že tisočletja. Večji del praktičnega in ezoteričnega znanja, ki ga bom predala in ki ga bomo dobili od amaut in yatirijev, še ni zapisan, kolikor je literature, je v španščini.

Potovanje je zastavljeno delno kot romanje po točkah moči (ki se prav v tem času aktivirajo), delno kot delavnica, nekaj pa bo nujno pustolovščine – izven turističnih poti je Bolivija še vedno nepredvidljiva. V kratkem času, ki je na voljo, bomo obdelali vse osnovne koncepte andske kozmovizije in jih živeli v praksi. Spoznali bomo staro kulturo Tiwanaku in njeno vnovično aktualnost. Namen potovanja je telesna in duhovna prenova – s hrano, naravo, obredi, čiščenji, obiskom krajev moči in učenjem “dobrega življenja”, kot ga učijo andski dedje. Na svetih krajih se bomo uskladili z novimi energijami, ki spreminjajo podobo sveta. Potovanje ni turistično v pravem pomenu besede, namenjeno je učenju in povezovanju. Vsi sodelujoči so strokovnjaki na svojem področju, ki jih osebno poznam, vse bom sproti prevajala v slovenščino. Preostalo bom razlagala in vodila na način, kot mi znanje predajajo moji učitelji.

Šamani, s katerimi bomo delali, še niso delali s tujci (izjema sta amauta, ki nas bo pripravil na vstop v Tiwanaku, in šaman, ki bo vodil obred z rastlino moči). V Boliviji so šamani do zahodnjakov, ki “ne razumejo”, skrajno nezaupljivi. Eno celo leto sem potrebovala, da so mi začeli zaupati in me vzeli za svojo. Eno celo leto sem tudi potrebovala, da sem dojela, da imajo prav: dejansko ne razumemo. V sodelovanje s skupino iz Slovenije so privolili, ker jih osebno poznam in ker se jim zdi program, ki sem ga pripravila, resen. Obljubiti sem morala, da bom povabila ljudi, ki se zanimajo za duhovnost in čutijo globoko spoštovanje do Matere zemlje in starih kultur. 

April je prijeten čas, ko se deževna doba zaključuje, zimski mraz pa še ne pritisne. Vse je zeleno in cveti – najlepši čas za obisk dežele!

¡Jallalla!

Tina Zgonik

 Dan 1: prihod v La Paz, nastanitev, seznanitev z mestom, predstavitev andskih živil (sedem od desetih “superživil” našega planeta prihaja z Andov in Amazonije. Hranila in regenerirala nas bodo ves čas potovanja). Osnove andske kozmovizije.

Dan 2: obred za dovoljenje za potovanje, posebej za obisk svetih mest in prošnja za zaščito v Dolini duš z zdravilko in šamanko mamo Eulalio in njeno hčerjo Margot – »bela miza«.

Dan 3 - 5: tridnevni treking po inkovski poti El Choro. Z izhodišča se vzpnemo na prelaz Cumbre, ki je ena najbolj znanih apačet, svetih mest, kjer prebivalci La Paza darujejo Pačamami. S šamanko doño Roso naredimo obred prošnje za dovoljenje za vstop in uskladitev s krajem. Cumbre leži nad 5000 metrov nad morjem, vendar je začetni vzpon kratek, ker nas avtobus pripelje skoraj pod vrh. Od preleza se tri dni spuščamo po poti, ki so jo zgradili Inki, po prečudoviti dolini, prehodimo tri podnebne pasove in pot končamo v subtropskem gozdu na višini 1700 metrov. Namen je aklimatizacija in povezava z Bolivijo, uskladitev z materjo Zemljo in s pogoji, ki jih je tu ustvarila narava. Treking ni težaven. Če bomo na cilju pravočasno, si bomo na kratko ogledali gojilnico metuljev in orjaških skarabejev, projekt lokalne skupnosti. Spimo v Coroicu.

Razlaga, kako šamani vidijo duhovni razvoj: pot kondorja. In pa delo s predniki.

Dan 6: južno nebo in sveta geometrija starih templjev. v kraju Tiwanaku. Kultura Tiwanaku po tukajšnjem izročilu velja za najstarejšo civilizacijo sveta (40.000 let) in naj bi se raztezala čez vso celino južne Amerike tja do današnje Mehike. Legenda pravi, da je bila pred potopom duhovno središče sveta, od koder so se razširile vse velike kulture: Egipt, Maji, Kelti itd. Mnoge templje so kasneje podedovali Inki.

Dan 7: Tiwanaku. Najsvetejši kraj južne Amerike. Po tradicionalnem koledarju, ki ga ohranjajo v neki gorski vasi v visokih Andih, se šteje leto 40.019, s čimer zaključujemo en cikel in začenjamo novega. Pravijo, da smo na pragu novega pačakuti, vrnitve časa. S predhodom v novo ero se os sveta iz Tibeta premika na Titikako. Starodavno izročilo napoveduje aktivacijo starih templjev omenjene kulture in vrnitev obdobja miru, harmonije in duhovnega razveta človeštva.
Tiwanaku je bil nekoč tako svet kraj, da so smeli vanj vstopiti le poklicani. Kot veleva tradicija, se bomo ustavili na svetem kraju (apačeti) nekaj kilometrov pred samim svetiščem in z obredom prosili za dovoljenje za vstop. Obred bo opravil don Lucas, amauta, ki je pripravil obred posvetitve Eva Moralesa v Tiwanaku, ko je ta kot prvi indijanski predsednik nastopil prvi mandat. V templju meditacija s starodavnim pozdravom. Delo s simboli.

Zvečer odhod v malo znan kraj Batallas (izognili se bomo vrnitvi v hrupni La Paz in si prihranili nekaj ur vožnje), kjer prespimo.
 

Dan 8: odhod v deželo kallawayev. Zjutraj odhod v deželo kallawayev v gorah proti perujski meji. Kallawaye veljajo za najboljše naravne zdravilce v Andih, nekoč so kot zdravniki služili na inkovskem dvoru v Cuzcu in so edini ohranili sveti jezik, ki ga še danes uporabljajo za obredje. So odlični zeliščarji in šamani in so bili do nedavnega popolnoma zaprti pred tujci (zaradi česar se je njihovo izročilo ohranilo v neokrnjeni obliki). Še zdaj so ti kraji popolnoma divji, redki turisti prihajajo samo na treking. Bolivijci kallawaye nasplošno gledajo zviška, češ da so brujos, čarovniki, in zaostali. UNESCO je tradicionalne zdravilce imenoval kulturno dediščino človeštva, vendar jim to v v domovini ugleda zaenkrat ni bistveno izboljšalo.

Dan 9: Dežela Kallawayev: Štiriurni pohod v kraj Curva, kjer je sloviti, a ne prav učinkoviti prvi zdravstveni dom, kjer poleg alopatskega zdravnika dela tudi tradicionalni zdravilec. Pacient se lahko sam odloči, čigavo uslugo potrebuje. Čeprav ima kallawaya v zdravstvenem domu dejansko urejeno ordinacijo, opremljeno z vsemi pripomočki za obredje in pred zgradbo vrtiček z zdravilnimi rastlinami, zdravilci raje delajo po starem, se pravi, hodijo od hiše do hiše in obiskujejo bolnike na domu. Pot sama je prelepa, vije se po pobočju doline in se nazadnje vzpne na vrh gore, kjer kot orlovsko gnezdo leži vas. Curva poleg Charazanija slovi po najboljših zdravilcih. V vasi je le eno prenočišče, skupinske sobe varuhov narave, kjer bomo prespali. Ob ognju nas bo gospa Juana učila presti. Preja je čas, ko ženska ureja svoje misli in si sanja življenje.

Dan 10: Pohod v vas Khata, kjer bomo obiskali tipično hišo domačinov. Dan bo posvečen ženskim opravilom: doña Marta (ki sem jo spoznala, ko sem se izgubila na poti v neko drugo vas) nas bo učila tkanja. Ženske Kallwayev so ene najboljših tkalk Bolivije, s simboli, barvami, ki jih uporabljajo, in samim prepletanjem niti, se povezujejo z realnostmi onkraj. V Andih ni umetnosti kot take – vse, kar naredijo, je namenjeno povezavi z duhom, naj bo to glasba, ples ali tkanje. Razlaga mitologije, ki jo predstavljajo simboli na tkaninah. Preja je čas, ko ženska ureja svoje misli in si sanja življenje.
Za skupnost naš prihod pomeni dohodek, o kakršnem v vsakodnevnem življenju niti ne sanjajo. Vasi tu okrog so revne, hiše so iz adobe (zidakov iz zemlje), kdor hoče kaj zaslužiti, se mora izseliti v La Paz. Lokalni turizem, ki spoštuje izročilo, je možnost, da vasi zaživijo bolje, kmetje ostanejo doma, domačini pa začnejo ceniti lastno znanje in način življenja.
Zvečer prvi obred: čiščenje ob reki s kallawayo Aureliem.

Dan 11: Delo s šamanom. Don Aurelio velja za enega najboljših zdravilcev v teh krajih. Ker veliko potuje (predava zeliščarstvo študentom medicine v Cuzcu!), je odprt in pripravljen sodelovati. Načeloma so kallawayi nezaupljivi do prišlekov od drugod, ne delijo svojega znanja s tujci, posebej ne z belci. Šele zadnje leto ali dve so nekateri od njih začutili potrebo, da se odprejo in znanje, ki se je tisočletja predajalo ustno, začnejo tudi zapisovati. Ta dan je namenjen beli mizi za prednike in meditaciji v jamah, don Aurelio nam bo pripovedoval o šamanizmu in kallawayskem pogledu na svet.

Dan 12: Delo s šamanom. Indijanska savna, bela miza – obred priprošnje.

Dan 13: Delo s šamanom. Nabiranje zelišč, obred prošnje za dovoljenje za nabiranje, pogovor z rastlinami. Peka kruha z mamo Justino (Aurelijevo ženo). April je čas, ko se konča sušna deževna doba in vse cveti in zori, čas nabiranja divjih zelišč. Kallawayi jih gojijo v skritih poldivjih vrtovih, boljši zeliščarji poznajo več sto različnih zdravilnih rastlin.
Preden sva se z donom Aurelijem dogovorila za sodelovanje, si je vzel čas za branje iz listov koke; dobila sem dovoljenje, da v ta kraj pripeljem duhovne popotnike iz moje dežele. V teku potovanja se bomo naučili razumeti, zakaj je za vsako stvar pomembno prositi za dovoljenje in izraziti hvaležnost, in bomo to ves čas tudi počeli.
Pravi kallawaya za svoje delo ne računa, a je navada, da mu pacient da, koliko more. Moja lastna odločitev je, da z vsemi šamani, člani vaških skupnosti in sploh vsemi sodelujočimi delamo po načelu pravične trgovine (fair trade). Spimo v kraju Charazani.

 Dan 14:  Titikaka: koncept časa in tradicionalni koledar. Spet se bomo izognili La Pazu in odpotovali iz Curve naravnost v Copacabano ob jezeru Titikaka, kjer se bomo vzpeli na predinkovski observatorij Horca del Inca. Vodil nas bo duhovni varuh tega svetega kraja, ki napačno velja za tempelj. Razlaga tradicionalnega koledarja in koncepta časa. Copacabana je kraj vijoličastega žarka preobrazbe.

Dan 15:  Titikaka: Otok Lune, Otok Sonca, obred z rastlino moči. Pot na Otok Lune, ženski obred (otok Lune je kraj žarka čistosti, otok Sonca pa žarka modrosti). Ženske skrivnosti. Otok Sonca, južni del, ogled inkovskega templja. Otok Sonca je eno najsvetejših mest jezera Titikake, kjer se je po legendi rodilo Sonce (čas pred Atlantido). Kasneje so tu opravljali obred posvečenja inke. Razlaga ezoteričnih skrivnosti Titikake.
Koncept “dobrega življenja”. Kako v Andih razumejo rojstvo, življenje in smrt, cikle življenja, narave in vesolja. Priprava na obred z rastlino moči - kaktus san pedro – ki ga bo vodil don Aurelio. Na obred se bomo pripravili s sadnim postom. Ta obred ni obvezen, kdor se zanj ne odloči, prespi v hotelu.

Dan 16: Titikaka: Otok Sonca. Celodnevni obhod otoka, ogled templjev na severnem delu, kjer med drugim leži sveta skala, od koder se je Sonce vzpelo v nebo. Legenda ima geološko podlago in govori o dejanskem obdobju zemeljske zgodovine.

Dan 17: Čarovniki La Paza: za konec bomo obiskali urbane, a nič manj tradicionalne čarovnike-zdravilce v “zgornjem mestu”, kjer nam bo doña Rosa brala iz listov koke in razložila pripravo obredne “mize”.

Dan 18: Dopoldne ogled čarovniške tržnice v središču La Paza in možnost nakupa sestavin za obrede. Razlaga koncepta duhovnega semena vsega, kar obstaja, in sestava wakaychite (vrečke semen, ki služi kot amulet).

čarovnikova “pisarna”, v ozadju La Paz  


Cena

Cena je 1.100 €. Vključeno je vse razen letalske karte in zdravstvenega zavarovanja. Letalska karta znaša okoli 1.000€ na osebo. Podrobnosti izveste ob prijavi.

Število mest je omejeno na 14 ljudi.
Prosimo za čim hitrejše prijave zaradi višine cene letalskih kart in njihove dostopnosti, zato vas prosimo, da pohitite s prijavami.

Zdravje in priprava
Priporočam turistično zdravstveno zavarovanje za tujino, ni pa potrebno nobeno posebno cepljenje. Ves čas bomo na visoki nadmorski višini, kjer ni tropskih bolezni. En sam dan bomo v krajih, kjer so komarji, vendar na tej višini niso nevarni. Zaloga zdravil ni potrebna, Bolivija je civilizirana dežela, kjer se dobi vse potrebno.
Obvezna oprema je: nahrbtnik, pohodni čevlji (dovolj dobre so močne superge), spalna vreča (se jo da izposoditi v La Pazu, a niso preveč kvalitetne), toplo oblačilo (odlično se obnese kombinacija flisa in vetrovke in kak pulover), sončna očala, krema za sonce in pokrivalo – najboljše mehek klobuk iz blaga, ki se ga da spraviti v nahrbtnik; za en evro se ga kupi v La Pazu. Za ženske obvezno krilo (udobno, dolgo, široko, ki ga ni škoda).
Ker bomo večino časa na visoki nadmorski višini, med tri in štiri tisoč metri, boste bolj uživali, če pridete telesno dobro pripravljeni!!!

Za koga je potovanje primerno

Program je primeren za fizično in psihično zdrave in prilagodljive ljudi. Veliko bomo hodili. Pogosto bomo spali v neturističnih krajih, kjer so prenočišča taka, kot pač so: niso namenjena vsega udobja in sterilnosti vajenim Evropejcem, sem pa izbrala najboljše, kar dane okoliščine ponujajo. Med trekingom spimo v šotorih (izposoja je vključena v ceno, poskrbljeno je tudi za armaflekse, potrebno je prinesti le lastno spalno vrečo). Ni za ljudi, ki so vajeni udobja!!! Potovanje je precej naporno – ponavljam: hoje je veliko in zaradi visoke nadmorske višine ni lahkotna. Energije, ki se aktivirajo z obredi in obiski točk moči, naredijo potovanje še napornejše. Dosedanji udeleženci (dve skupini) so potovanje ocenili kot izjemno intenzivno! NI TURISTIČNO POTOVANJE!!! ampak pot osebne preobrazbe.

Hrana bo vegetarijanska, kadar je pripravljena za vso skupino skupaj; kadar bomo jedli v restavracijah, bo možnost izbire. Če veste, da imate višinsko bolezen, potovanje v Ande ni primerno.
Vodstvo v slovenskem jeziku.

KDO SEM

Tina Zgonik (1971), svobodna novinarka in raziskovalka. Živim v Boliviji, pišem in raziskujem duhovno tradicijo bolivijskih Andov.
Raziskave v teku:

• iniciacijski proces pri čarovnicah in čarovnikih La Ceje
• simbolika na tkaninah kallawayev
• sariris, potujoči učitelji – tradicionalna šola indijanskih skupnosti v Andih
• Aktivno sodelujem v skupini Sariri, skupaj hodimo po poti Andov.

Kontakt
Tina Zgonik     Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želiš videti, omogoči Javascript.
Igor Štrucelj    Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želiš videti, omogoči Javascript.

Za rezervacijo mesta v skupini kontaktirajte po e-mailu. V pripravi internetna stran s predstavitvijo andske kozmovizije.